Ljubljanska občina stopila korak nazaj: parkirišč (še) ne bodo ukinili

Ob prenovi kopališča Ilirija v Ljubljani so zgradili tudi podzemno garažno hišo s 322 parkirnimi mesti. 15 mest je namenjenih gibalno oviranim osebam, 21 motornim kolesom, dve dostavi, šest parkirnih mest je rezerviranih za vozila, ki prevažajo otroke v otroških vozičkih, še šest pa polnjenju električnih vozil.

Župan Zoran Janković je napovedal, da bodo okrog 250 od teh parkirnih mest namenili stanovalcem, ki živijo v bližini. "Celotno etažo bomo potrebovali morda enkrat na pet let, ko bo tu potekalo evropsko prvenstvo, takrat se bo napolnila, sicer pa bodo parkirišča namenjena stanovalcem in obiskovalcem športnega centra," je župan dejal v času gradnje, pred dobrima dvema letoma. Hkrati so zgradili tudi podhod pod Bleiweisovo cesto, skozi katerega je mogoče priti do pravoslavne cerkve ter Štefanove, Župančičeve in drugih ulic v bližini.

Parkirišče pred Halo Tivoli ostaja

Na Mestni občini Ljubljana (Mol) so pred dokončanjem Ilirije napovedali ukinitev dela parkirišča pred Halo Tivoli (Tivoli I), kar je predvideval tudi občinski prostorski načrt. Toda zdaj na občini pravijo, da se to ne bo zgodilo.

"Spremembe na parkirišču Tivoli zaenkrat niso predvidene. Parkirišče je del parkirne infrastrukture v tem delu Ljubljane in zagotavlja parkirna mesta za obiskovalce Tivolija, bližnjih športnih objektov in drugih javnih ustanov ter omogoča razbremenitev prometa v okoliških ulicah," so nam odgovorili z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mol ter javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice.

Kaj bo s parkirišči na okoliških ulicah?

Na občini so napovedovali tudi, da bodo po izgradnji parkirne hiše pod Ilirijo spremenili režima parkiranja na sosednjih ulicah – del parkirišč naj bi ukinili ter območje tako naredili prijaznejše za pešce in kolesarje, medtem ko bi stanovalci lahko po ugodni ceni parkirali pod Ilirijo.

Toda tudi teh načrtov, vsaj za zdaj, niso uresničili. "Variantne predloge ureditve območja 'parlamentarne četrti' še preučujemo, zato na vprašanja še ne moremo odgovoriti. Zagotovo bomo, ko bo primeren čas za to, predloge ureditev uskladili s tamkajšnjimi stanovalci, deležniki in drugimi akterji na območju," so pojasnili na Mol.

Dodali so, da je "znano, da izgradnja parkirne hiše Ilirija omogoča, da območje 'parlamentarne četrti' razbremenimo motornega prometa, in sicer s spremembo prometnega režima in omejitvijo dostopa za motorna vozila, ukinitvijo dela parkirnih mest na površini, vzpostavitvijo odprtega javnega prostora in dodatnih površin za pešce in kolesarje, ozelenitvijo in drugimi vsebinami, ki bodo s prijaznejšimi ureditvami, prijetnejšim videzom in bolj varnimi površinami prispevali k višji kakovosti življenja".

Kako točno in kdaj, pa na občini niso razkrili.

Manj abonentov od pričakovanj

Občina je za stanovalce bližnjih ulic predvidela več kot polovico vseh parkirišč pod Ilirijo. A kot kaže, je zanimanje stanovalcev manjše.

V PH Ilirija je tako za zdaj 55 abonentov, od tega je le 28 stanovalcev iz bližnjih ulic, ki za mesečno parkiranje plačujejo 70 evrov. Poleg njih je med abonenti še 26 fizičnih oseb, za katere stane parkirišče 132 evrov na mesec, ter ena pravna oseba, ki jo parkiranje stane 220 evrov mesečno.

Ne glede na to, da spremembe parkirnega režima v tem delu centra prestolnice za zdaj ni, pa na Mol zatrjujejo, da so zavezani trajnostni mobilnosti, kar je zapisano tudi v celostni prometni strategiji.

"Kontinuirano izvajamo ukrepe in si prizadevamo za izboljšave na področjih spodbujanja trajnostne mobilnosti, dostopnosti, varnosti v prometu, oživljanja javnega prostora, ozelenitve mesta, učinkovitosti in modernizacije področnih storitev," zagotavljajo na občini. "V teku je izdelava nove celostne prometne strategije Mol, skladno z novimi smernicami ter pravilniki EU in RS, kjer bomo z vključujočim pristopom na novo opredelili cilje in ukrepe na tem področju," pravijo ter dodajajo, da bodo v naslednjih letih pripravili tudi načrt izvajanja parkirne politike, v okviru katerega se bodo ukvarjali tudi s parkirnimi kapacitetami in z vprašanjem zasedanja ljubljanskih cest, ulic in javnih površin s parkiranimi avtomobili ter iskali ustrezne rešitve.

"Bistveni ukrepi naše prometne in parkirne politike so usmerjeni v spremembo potovalnih navad in uvajanje bolj trajnostnih oblik potovanja: več kolesarjenja, več hoje, večja uporaba javnega potniškega prometa in kolektivnega prevoza. Med te ukrepe spadajo ureditev varnih in udobnih peš površin, izboljšanje kolesarske infrastrukture, širitev mreže sistema souporabe koles, izboljšava javnega potniškega prometa, izgradnja parkirišč po sistemu P+R, spodbujanje souporabe električnih vozil in sopotništva," pravijo na občini in poudarjajo, da nudijo "številne možnosti za trajnostno naravnano potovanje po mestu, ki lahko nadomesti ali racionalizira uporabo osebnega avtomobila".